Kako je direktiva o energetski učinkovitosti stavb povezana z zelenim dogovorom?

Evropska unija je oblikovala strateški program za reševanje podnebnih sprememb in preoblikovanje evropskega gospodarstva v podnebno nevtralno, zeleno in pravično družbo. Evropski podnebni zakon (2021) pravno zavezuje EU, da do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov (TGP) za vsaj 55 % in do leta 2050 doseže ogljično nevtralnost.

Evropske stavbe predstavljajo 40 % porabljene energije in 36 % neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov, povezanih z energijo. Hkrati je energetska kriza pokazala, kako pomembno je, da se sproži obsežen val prenove evropskih stavb, da se zmanjšajo računi potrošnikov za energijo in ublaži energetska revščina. Da bi EU dosegla cilje, je morala spremeniti glavno gradbeno zakonodajo, direktivo o energetski učinkovitosti stavb (EPBD), in druga področja, da bi jih uskladila z novimi ambicijami.

Po dveh letih razprav so institucije EU (Evropski parlament, Komisija in Svet) decembra 2023 dosegle kompromis o direktivi, ki sta jo marca in aprila 2024 uradno potrdila Evropski parlament in Svet ministrov za okolje, 8. maja 2024 pa je bila objavljena v Uradnem listu EU. Zdaj bodo morale države članice EU direktivo uporabljati do konca maja 2026 (razen če so navedeni drugi posebni roki za določbe).

Kakšen je načrt glede fosilnih goriv?

Zaustavitev subvencij in postopna ukinitev

Subvencije za samostojne kotle na fosilna goriva bodo od leta 2025 prepovedane.

Države članice EU morajo opisati, kako bodo dekarbonizirale ogrevalne sisteme, da bi do leta 2040 postopno odpravile fosilna goriva pri ogrevanju in hlajenju. S tem se vzpostavlja jasna pravna podlaga na ravni EU, da lahko države članice določijo zahteve za proizvajalce toplote, vrsto uporabljenega goriva ali minimalni delež obnovljive energije, ki se zahteva za ogrevanje.

Vse stavbe brez emisij do leta 2050

Cilj je do leta 2050 doseči, da bo celoten evropski stavbni fond brez emisij, tako imenovane stavbe z ničelnimi emisijami (Zero-Emission Buildings - ZEB), z vmesnimi cilji:

• od leta 2028 naprej: Vse nove stavbe v lasti javnih subjektov morajo biti ZEB.
• od leta 2030 naprej: Vse nove stavbe v zasebni in javni lasti bi morale biti ZEB.
• 2040: Države članice bodo v svojih nacionalnih načrtih za prenovo stavb določile nadaljnje vmesne cilje za obstoječe stavbe na nacionalni ravni.

Kako se bo spodbujala prenova?

Minimalni standardi energetske učinkovitosti

Vsaka država članica bo morala sprejeti lastne nacionalne trajektorije za zmanjšanje povprečne rabe primarne energije v stanovanjskih stavbah:

1. 16 % do leta 2030 (v primerjavi z letom 2020);
2. 20-22 % do leta 2035 (v primerjavi z letom 2020).

Da bi zagotovili postopno prenovo stavb v EU, ki so najslabše energetsko učinkovite, je v direktivi EPBD določeno, da mora vsaj 55 % zmanjšanja povprečne rabe primarne energije izhajati iz prenove 43 % stavb v vsaki državi, ki so najslabše energetsko učinkovite. Finančne spodbude za prenovo so namenjene (prednostno) ranljivim gospodinjstvom, ljudem, ki jih pesti energetska revščina, in ljudem, ki živijo v socialnih stanovanjih.

Pri nestanovanjskih stavbah bi moralo postopno izboljšanje privesti do prenove vsaj 16 % najslabših stavb do leta 2030 in 26 % najslabših stavb do leta 2033. Izjeme za nekatere kategorije stavb so uvedene zaradi prilagoditve nacionalnemu stavbnemu fondu.

Toplotne črpalke kot rešitev?

Vloga toplotnih črpalk

Večino energije v gospodinjstvih v EU (80 %) porabijo gospodinjstva za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode. Zato je za večjo odpornost Evrope treba stavbe v EU prenoviti, toplotne črpalke pa naj bi postale razširjena rešitev za nove in obstoječe stavbe.

Toplotne črpalke se razlikujejo od običajnih ogrevalnih sistemov, kot so plinski kotli in peči, saj za ogrevanje ne kurijo fosilnih goriv in za delovanje sistema potrebujejo le električno energijo. Toplotne črpalke so energetsko učinkovitejše od kotlov, kar zmanjšuje račune za energijo in znatno zmanjšuje emisije CO2. Poleg tega imajo toplotne črpalke prednosti, kot so vsestranskost namestitve, kompaktnost in okolju prijaznejša možnost, zaradi česar so privlačna izbira za zamenjavo kotlov za domačo in poslovno uporabo.

Panasonic je pripravljen prispevati k bolj trajnostnemu stavbnemu fondu

Visoko učinkovite in trajnostne rešitve za ogrevanje in hlajenje, ki jih ponuja Panasonic, so bistvena in celo nujna sestavina tega prehoda. Ne le do leta 2050, temveč tudi za doseganje vmesnih ciljev do leta 2030 in 2040.

Ti pomembni politični signali potrjujejo Panasonicovo zavezanost naložbam v udobne in trajnostne rešitve za stanovanjske in nestanovanjske stavbe, ki se še naprej širijo. To ponazarja nedavna predstavitev nove izjemno inovativne toplotne črpalke zrak-voda Aquarea T-CAP M Series. Ena največjih ovir v evropskem stanovanjskem stavbnem fondu so danes večstanovanjske stavbe. Serija T-CAP M ima zmogljivosti 20 / 25 / 30 kW in se lahko poveča do 300 kW. Združljiva je z obstoječimi radiatorji, zato je primerna za nadgradnjo tako večstanovanjskih kot tudi lahkih poslovnih stavb. Ogrevalno vodo s temperaturo 75 °C lahko proizvaja tudi pri zunanji temperaturi -15 °C.

Oprema, ki jo zagotavlja Panasonic, ima pomembno vlogo tudi pri razogljičenju nestanovanjskih, zlasti poslovnih stavb. Nanovo predstavljena ECOi-W AQUA G-BLUE, reverzibilna toplotna črpalka zrak-voda, pomeni naslednji korak v naši komercialni ponudbi.

Pametne rešitve

Še en ključni trend je napredek sistemov za avtomatizacijo stavb, naprav za spremljanje in nadzor, ki lastnikom, upravljavcem, stanovalcem in potrošnikom stavb omogočajo večji vpogled in sodelovanje pri upravljanju sistemov za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in pripravo tople sanitarne vode, s čimer prevzemajo bolj proaktivno vlogo in izboljšujejo udobje za končne uporabnike. Panasonic si močno prizadeva, da bi nenehno ponujal različne povezane rešitve, nedavno pa je napovedal partnerstvo z nemškim ponudnikom rešitev za nadzor energijetado°, ki bo to še okrepil.

Panasonic ponuja različne naprave za ogrevanje in hlajenje za stanovanjske in nestanovanjske stavbe, ki so bistvene za omogočanje energetskega prehoda v stavbah in izpolnjevanje ciljev zelenega dogovora za odpravo emisij ogljika v evropskem stavbnem fondu do leta 2050. Panasonicove stalne naložbe v inovacije in rast portfelja kažejo na predanost in zaupanje podjetja v doseganje tega cilja.